PON - PET : 08:00 - 19:00
PETEK : 08:00 - 14:00

Vnetje dlesni – gingivitis

Kaj je gingivitis oz. vnetje dlesni?

Vnetje dlesni oz. gingivitis je stanje dlesni, ko zaradi prekomernega kopičenja oblog na zobeh pride do krvavenja, bolečine in otekline. Beseda, ki se konča na -itis, v medicinskem žargonu pomeni vnetje. Gingiva je dlesen. Gingivitits je torej vnetje dlesni.

Dlesen je mehko tkivo, ki obdaja zob in se nanj pripenja 1 – 3 mm pod vidnim robom dlesni. Tako nastane med zobom in dlesnijo prazen prostor, ki ga imenujemo dlesnin žleb. Na zobeh se po vsakem ščetkanju prične nabirati plak, ki je prisoten na vseh trdih površinah v stiku s tekočino. Plak predstavljajo bakterije, ki se lepijo na površino zoba in se organizirajo v biofilm. Bakterije so v biofilmu zelo dobro zaščitene pred zunanjimi dejavniki, predvsem kemičnimi. Biofilm lahko kvalitetno odstranimo le mehansko, torej s ščetkanjem.

V primeru nerednega, oziroma nenatančnega ščetkanja, biofilm raste. Vanj se pripenja vedno več bakterij, ki v svojo okolico sproščajo toksine – strupe. Ko je dosežena kritična masa bakterij biofilma, se dlesen odzove na povečano količino toksinov v okolici in tako nastane vnetje dlesni. Vnetje dlesni lahko, v primeru nezdravljenja, vztraja dolga leta, pa ne preide v parodontalno bolezen. Gingivitis je namreč predstopnja parodontalne bolezni. Dovzetnost organizma za to, da nastane parodontalna bolezen je odvisna od številnih rizičnih dejavnikov, med katerimi so najpomembnejši:

  • kajenje,
  • sladkorna bolezen,
  • stres,
  • hormonske spremembe,
  • genetska predispozicija itn.

vnetje dlesni

Gingivitis in zdrava dlesen

Vnetje dlesni v nosečnosti?

Pri 60% nosečnic pride do razvoja nosečniškega gingivitisa. Ta se običajno pojavi v drugi polovici nosečnosti, ko so ravni ženskih spolnih hormonov najvišje in je zato povezan z močnejšim imunskim odzivom nosečnice na bakterijski plak. Krvavenje dlesni v nosečnosti ni normalen pojav, vendar je pričakovan. Tudi vnetje dlesni v nosečnosti lahko preide v parodontalno bolezen, v kolikor nosečnica ne obišče zobozdravnika. Pomembno je vedeti, da je kronična parodontalna bolezen dokazano povezana z zapleti v nosečnosti:

  • prezgodnji porod,
  • nizka porodna teža novorojenčka,
  • preeklampsija.

Ne glede na razlog za razvoj vnetja dlesni, ostaja zdravljenje enako.

Kakšni so znaki vnetja dlesni?

Skoraj vsak človek se je že kdaj spopadel z vnetjem dlesni, ki lahko nastane nenadoma – že po nekajdnevni opustitivi čiščenja zob in se kaže z naslednjimi znaki:

  • krvaveča dlesen,
  • boleča dlesen,
  • otečena dlesen,
  • zadah.

Vnetje dlesni in zdravljenje?

Vsako zdravljenje vnetja dlesni in parodontalnih bolezni se prične z natančno anamnezo – pogovorom. Zobozdravniki tako pridobijo informacije o pacientovi težavi, poteku težave, skrbi za ustno zdravje, skrbi za splošno zdravje, genetski nagnjenosti ter morebitnih razvadah.

Temu sledi natančen pregled ustne votline, ko se preveri stanje zobnih, kot tudi obzobnih tkiv ter celotne ustne sluznice.

Po pregledu zobozdravnik postavi diagnozo in se o njej pogovori s pacientom. Za nastanek gingivitisa je kriva slaba ustna higiena, ki pa ni nujno povezana s pacientovo malomarnostjo. Velikokrat so na zobeh in ob zobeh prisotna področja, ki jih pacient, kljub dobri ustni higieni, ne more dobro očistiti:

  • počene zalivke,
  • previsne zalivke,
  • previsne prevleke,
  • prevleke, ki segajo globoko pod rob dlesni,
  • karies,
  • napačen položaj zoba itn.

V teh primerih je zdravljenje vnetih dlesni in gingivitisa bolj zapleteno, saj poleg profesionalnega odstranjevanja mehkih in trdih zobnih oblog z ultrazvokom, poliranja zob ter kemične dezinfekcije ustne votline, zahteva tudi sanacijo kariesa, poliranje/menjavo slabe zalivke, menjavo prevleke, ortodontske premike zob in včasih tudi odstranitev zoba.

zdravljenje vnetih dlesni

Ultrazvočno odstranjevanje mehkin in trdih oblog

Kako preprečiti gingivitis?

Gingivitis oz. vnetje dlesni lahko preprečite s spodnjimi koraki. Preprečevanje nastanka vnetih dlesni je veliko lažje kot sanacija posledic.

  • 2x dnevno izvajamo ščetkanje zob, ki naj bo natančno in sistematično ter naj traja 4 minute (2 minuti za vsako čeljust).
  • Ščetko zamenjamo vsake 3 mesece, oz. takrat, ko vidimo večje ukrivljanje ščetin.
  • 1x dnevno uporabimo zobno nitko oz. medzobno ščetko (običajno zvečer).
  • 1x dnevno uporabimo ustno vodo, ki ni narejena na osnovi alkohola ali klorheksidina (ta se uporablja v primeru, ko je bolezen dlesni že prisotna).

preprečevanje nastanka vnetih dlesni

Kako prepoznamo vnetje dlesni?

Vsak izmed nas se mora zavedati, da krvavenje dlesni med ščetkanjem in nitkanjem ni normalen pojav. Do krvavenja pride bodisi zaradi pregrobega čiščenja zob in dlesni bodisi zaradi vnete dlesni.

1) KRVAVITEV DLESNI:

Krvavitev dlesni ob dotiku je prvi znak, da se je začela razvijati bolezen. Krvavenje je lahko različno intenzivno, odvisno od napredovalosti vnetja. V začetni fazi je krvavitev blaga in se pojavi zgolj ob ščetkanju in nitkanju. V kasnejših fazah lahko prihaja tudi do spontanega krvavenja, kar pacienti lahko občutijo kot nenaden okus po železu v ustih ali pa se zjutraj prebudijo z okrvavljenim vzglavnikom. Tako poteka vnetni odziv na bakterijski plak pri nekadilcih.

Pri kadilcih je ustna sluznica močno spremenjena zaradi vplivov cigaretnega dima. Tako je pomembno vedeti, da pri kadilcih ne pride do klasičnega vnetnega odziva. To pomeni, da zaradi cigaretnega dima spremenjena dlesen ne krvavi, oziroma je krvavenje neznatno, komaj določljivo. To je tudi razlog, da kadilci največkrat pridejo k zobozdravniku takrat, ko je vnetje dlesni že prešlo v parodontalno bolezen. V kolikor bi prihajali pacienti na kontrolne preglede vsaj dvakrat na leto, bi zobozdravnik lahko prepoznal bolezensko stanje v zgodnjem poteku.

Ustna sluznica ima veliko sposobnost obnavljanja. Tako se tudi zaradi cigaretnega dima spremenjena ustna sluznica v le nekaj mesecih po prenehanju kajenja povrne v prvotno stanje in razvije normalen vnetni odziv na bakterijski plak, v kolikor je ta prisoten v povečani količini. Velikokrat slišimo pripoved kadilcev, da je vneta dlesen začela krvaveti po prenehanju kajenja ter da je kajenje pripomoglo k blaženju vnetja. To seveda ne drži.

2) BARVA DLESNI:

Normalna barva dlesni je koralno roza. Ta barva se lahko spreminja glede na raso in je lahko tudi močneje temno pigmentirana. Zaradi vnetja se barva spremeni v rdečkasto ali cianotično. Sprememba barve je izrazitejša pri tanki dlesni.

3) OTEKLINA DLESNI:

Zdrava dlesen, ki ni vneta, ni otekla. Oteklina je lahko lokalizirana, ali pa generalizirana v odvisnosti od razširjenosti vnetja.

4) USTNI ZADAH:

Ustni zadah je pomemben spremljajoči pokazatelj bolezni v ustni votlini. 90% ustnega zadaha ima izvor v ustih in se lahko pojavi tudi pri vnetju dlesni.

5) GNOJENJE:

Včasih se poleg krvavenja iz dlesni pojavi tudi gnojenje.

POMEMBNO:

Ko ugotovimo krvavenje dlesni, se vnetega predela ne smemo bati ščetkati in nitkati. Nasprotno! Ščetkanje in nitkanje naj bosta kljub krvavenju še bolj dosledna in natančna, saj bomo le tako lahko odstranili odvečno oblogo in omogočili umiritev vnetja. V kolikor ne bomo postopali tako, se bo v področju vnetja nabralo še več oblog, vnetje pa se bo še okrepilo. Poleg mehanskega odstranjevanja oblog (ščetkanje in nitkanje) si lahko pomagamo tudi z uporabo ustnih vod z različnimi razkužilnimi učinkovinami (alkohol, klorheksidin itn.).

Če vnetje dlesni kljub temu ne izzveni, je potrebno obiskati zobozdravnika.