Kaj je karies in kako ga zdravimo?

Karies ali zobna gniloba je najpogostejši vzrok obiskov pri zobozdravniku. Povzročajo ga mikroorganizmi in poškodbe.

Karies povzročajo bakterije

Karies povzročajo bakterije, ki tvorijo kisline, le-te pa topijo sklenino –demineralizacija sklenine. Ker je sklenina izredno trda, je proces razpadanja razmeroma počasen. Ko pa proces preide v dentinsko plast, se propadanje nadaljuje izredno hitro, tako da karies kmalu pride do pulpe v sredini zoba.

Kako prepoznamo karies

Kako prepoznamo karies

Karies prepoznamo po spremenjeni barvi sklenine, ki ni več bela, pač pa temna, rjavkasta. Na začetni stopnji karies ne povzroča zobne bolečine, šele pozneje se pojavi občutljivost na hladno, sladko in kislo. Ko zob zaboli, ga zelo težko rešimo. Karies je treba odstraniti in na zobu narediti zalivko oz. plombo.

Zdravljenje kariesa ali zobne gnilobe

Bakterije vzobnih oblogah s svojimi kislimi produkti raztapljajo sklenino. Sprva se pojavi mlečno bel madež, ki pa napreduje v rjavo zabarvano jamico in nato luknjico, ki se veča in obarva vedno temneje.

Ko je viden šele bel madež, je karies še možno ustaviti. Madež je področje demineralizirane sklenine, kjer se je struktura spremenila in drugače odbija svetlobo. V tej začetni fazi je mogoče doseči remineralizacijo z zelo dobro ustno higieno in uporabozobnih past s fluoridi in fluoridnih premazov.

Napredujoč karies

Vsi beli madeži za zobeh niso nujno karies. Podobne lise se pojavljajo pri motnjah med razvojem zob, pretiranem uživanju fluora -fluorozi, jemanju določenih zdravil. V veliko pomoč pri pravočasni diagnozi in odkrivanju kariesa je zobni rentgen.

Pri napredovali obliki kariesa, ko so demineralizacija in bakterije že globlje v zobu, je potreben zobozdravniški poseg. Tak karies razmeroma počasi in neustavljivo napreduje, včasih ga spremlja zobobol. Večino zoba sestavljajo minerali dentina in sklenine, ki se niso sposobni obnoviti, zato jih je potrebno nadomestiti z umetnim materialom. Zmehčano zobno tkivo in bakterije je nujno treba odstraniti.

Amalgam in bela zalivka

Plombe ali zalivke

S plombo zobu povrnemo njegovo obliko in funkcijo ter preprečimo napredovanje kariesa. Materiali za izdelavo plomb se razlikujejo, včasih se je uporabljal amalgam, sedaj pa so na voljo boljši beli kompozitni materiali, npr. za bele plombe, ki so izrinile amalgamske plombe.

Vse plombe imajo omejeno življenjsko dobo. Ta je v povprečju od 2-5 let. Najšibkejši del je rob plombe, kjer se lahko zaradi obrabljenosti in starosti materiala ali nezadostne higiene pojavi nov karies. Praviloma je tako, da večja kot je plomba, večja je verjetnost, da popusti njena obrobna zapora. Zato so potrebni redni obiski pri zobozdravniku, ki preverja ustreznost obstoječih plomb in jih po potrebi zamenja. Z vsako menjavo plombe je treba odstraniti nekaj zobne mase, tako da je število menjav omejeno. Pri obsežnejših kariesih je včasih boljša rešitev inlay, ki je bolj obstojen od plombe.

Nezdravljen zobni karies pogosto pripelje do vnetja in odmrtja zobnega živca ter nastanka granuloma. To je stalno prisotno kronično vnetje, ki ogroža zdravje celotnega organizma. Pogosto je neboleče in nanj opozori šele rutinski zobni rentgen.

Kako lahko zmanjšamo tveganje za karies?

Karies preprečimo z dobro ustno higieno, s katero odstranjujemo obloge, ki so gojišče za bakterije. Da bi tveganje za karies še zmanjšali, moramo pacienta poučiti o pravilni prehrani in mu svetovati bolj redno uporabo ustnih vod (z 0,05 odstotka natrijevega fluorida ter 0,05 odstotka klorheksidina.)

NAŠI ZOBOZDRAVNIKI