Parodontologija

Parodontologija je veda, ki se ukvarja z zdravljenjem bolezni obzobnih tkiv. Obzobna tkiva predstavljajo vsa tkiva, ki obdajajo in podpirajo zob: dlesni, kost, pozobnica… Bolezni obzobnih tkiv so resen socialno-medicinski problem zaradi svoje razširjenosti, pogostosti, posledic na zdravje ljudi, pa tudi velikih ekonomskih stroškov. Raziskave, ki so merile razširjenost parodontalne bolezni v Sloveniji so pokazale, da ima 98% ljudi v starostni skupini med 35 do 85 let vsaj eno od oblik vnetja obzobnih tkiv. Polovica teh ima napredovalo obliko parodontalne bolezni, ki zahteva parodontalno kirurško terapijo.

Parodontolog

Parodontolog je zobozdravnik specialist, ki zdravi ustne bolezni in bolezni obzobnih tkiv ter opravlja kirurške posege. Med drugim vstavlja tudi implantate in zdravi vnetja prisotna ob implantatih – periimplantitis. Za vas v zobozdravstvenem centru Babit v Ljubljani poskrbi Jure Binter, dr. dent. med, specialist parodontolog.

parodontolog Jure BinterKaj je parodontalna bolezen – parodontoza?

Parodontalna bolezen je kronična vnetna bolezen, kar pomeni, da poteka dolgo in neopazno ter počasi povzroča škodo v našem telesu. Bistveno vlogo pri nastanku parodontalne bolezni imajo bakterije v zobnih oblogah. Te s svojimi izločki povzročijo vnetje, ki vodi v počasno – kronično propadanje obzobnih tkiv. Z raztapljanjem podporne kosti pride do nastanka obzobnih žepov, ki jih ni mogoče čistiti z zobno ščetko. Parodontalna bolezen je poleg zobne gnilobe ali kariesa glavni vzrok izgube zob, vendar še zdaleč ni omejena le na usta, temveč ima vpliv na celoten organizem. Zaradi kroničnega vnetja pride do uničenja podpornih tkiv zob, kar ima za posledico izgubo zob. Prav tako lahko pride do nastanka drugih zdravstvenih težav, ki jih navadno niti ne bi povezovali s komaj opaznim in za nekatere vsakdanjim problemom kot so krvaveče dlesni.

Parodontolog na specialističnem parodontološkem pregledu ugotavlja tudi stopnjo napredovanja parodontalne bolezni in svetuje primerno terapijo.

Kakšni so simptomi parodontalne bolezni?

  • krvavenje dlesni med ščetkanjem ali hranjenjem, včasih je tudi spontano,
  • zadah,
  • zobje se premaknejo na nove položaje,
  • majavost zob,
  • umikanje dlesni,
  • rdeča, občutljiva, otekla dlesen,
  • obsežne mehke in trde zobne obloge na zobeh,
  • bolečina med jedjo,
  • izgubljanje zob,
  • slab okus v ustih,
  • vnetni odziv telesa.

Pomembno je vedeti, da so lahko znaki zgodnje parodontalne bolezni neznatni in neopazni. Običajno jih odkrije zobozdravnik med natančnim pregledom ustne votline. V primeru, da je parodontalna bolezen napredovala, je potrebna pomoč specialista parodontologa.

Kako odkrijemo parodontalno bolezen? 

Parodontolog, zobozdravnik, ali ustni higienik med pregledom ustne votline opravi tudi pregled obzobnih tkiv. Pri tem uporabi instrument, imenovan parodontalna sonda, na kateri je označena milimetrska skala. S pomočjo tega merila izmerimo globine obzobnih žepov. Pri zdravi dlesni globina sondiranja ne presega 3 mm, dlesen ob sondiranju ne krvavi. V primeru odstopanj in krvavitve posumimo na vnetje in iščemo vzrok parodontalnih težav. S pravilno diagnozo lahko parodontolog pacienta ustrezno usmeri in mu nudi pravilno zdravljenje.

parodontalna sonda
Parodontalna sonda

Kaj povzroča parodontalno bolezen?

Našo ustno sluznico v vsakem trenutku poseljuje veliko število različnih bakterij. Večina teh bakterij je popolnoma neškodljivih, imenujemo jih normalna ustna flora. V kolikor si zob ne čistimo dovolj natančno, se količina bakterij veča, tvorijo se zobne obloge. Za nastanek zobnih oblog ni pomembno, ali jemo ali ne, tudi če nismo nič pojedli, si je potrebno vsakodnevno umiti zobe. Zobne obloge nastajajo spontano in naseljujejo jih bakterije. To je povod za razvoj vnetja dlesni in posledično parodontalne bolezni.

Potek dogodkov v primeru, da ne odstranimo zobnih oblog in v njih prebivajočih bakterij je sledeč:

  1. V zobnih oblogah se začnejo bakterije množiti.
  2. V kolikor mehkih oblog ne uspemo odstraniti jih izločeni bakterijski minerali in sestavine sline spremenijo v trde zobne obloge ali zobni kamen.
  3. Ker je zobni kamen hrapav, se na njem nabira še več bakterij.
  4. Povečano število bakterij vodi v vnetje dlesni.
  5. Vnetje sčasoma pripelje do propada pripoja dlesni na korenino in tako nastane obzobni žep.
  6. S poglabljanjem žepa se manjša količina kisika, zaradi česar začnejo površino korenine poseljevati zelo nevarne anaerobne bakterije. Te s sproščanjem strupov povzročijo močnejšo poškodbo dlesni, zoba in kostne opore zoba.

Potek parodontalne bolezni in uspešnost zdravljenja se odražata v meritvah, ki jih opravlja specialist na parodontoloških pregledih. Meritve so vnešene v tabelo, ki grafično prikazuje globino žepov, umikanje in krvavitev dlesni…

Tabela parodontolog
Tabela parodontalnih meritev služi spremljanju poteka zdravljenja

Nekateri ljudje so bolj nagnjeni k razvoju parodontalne bolezni zaradi sledečih rizičnih dejavnikov:

  • kajenje,
  • sladkorna bolezen,
  • zdravila, ki zmanjšujejo količino sline v ustih,
  • hormonske spremembe (menstruacija, nosečnost, menopavza…),
  • bolezni, ki prizadenejo naš imunski sistem (HIV, levkemija…),
  • genetska predispozicija,
  • slaba prehranjenost (recimo pomanjkanje vitamina C),
  • stres,
  • debelost.

Zobne obloge predstavljajo bakterijski plak. Bakterije, nakopičene v njem, pa s sproščanjem toksičnih snovi v okolico izzovejo vnetni odziv v dlesni. Vnetje dlesni je lahko prisotno dolga leta, preden prizadane globlja obzobna tkiva. To je predvsem odvisno od nagnjenosti organizma k razvoju parodontalne bolezni ter prisotnih rizičnih dejavnikov.

Stopnje parodontalne bolezni?

 1.STOPNJA: Vnetje dlesni – gingivitis

vnetje dlesni
Gingivitis je stanje dlesni, pri katerem zaradi prekomernega kopičenja oblog na zobeh pride do bolečine, krvavenja in otekline dlesni.

2.STOPNJA: Zgodnja parodontalna bolezen

zgodnja parodontalna bolezen
V tej fazi se vneta dlesen prične umikati, pri tem pa pride do manjšega povečanja medzobnih prostorov. Značilno pride tudi do poglobitve obzobnih žepov. Med ščetkanjem in nitkanjem bo prihajalo do krvavenja.

3.STOPNJA: Zmerno napredovala parodontalna bolezen

zmerno napredovala parodontalna bolezen
Bolečina in krvavitev se povečata, povečajo pa se tudi medzobni prostori. Ker zobje v tej fazi izgubijo že precej kostne podpore, lahko pride do povečane majavosti zob. Vnetje je tako močno, da lahko povzroči tudi odziv drugod po telesu.

4.STOPNJA: Napredovala parodontalna bolezen

napredovala parodontalna bolezen
V tej fazi so zobje zaradi izdatne izgube podporne kosti že močno majavi, lahko pride tudi do njihovega izpadanja. Pacienti imajo lahko zadah, bolečine pri žvečenju ter slab okus v ustih.

V zobozdravstvenem centru Babit v Ljubljani lahko pravi čas preprečimo pojav ali napredovanje parodontalne bolezni. Preventiva je cenejša, lažja in bolj učinkovita, kot katero koli zdravljenje. Cena implantata pokrije stroške rednega 6 mesečnega profesionalnega čiščenja zob za 15 ali več let. S pacientom se pogovorimo, naredimo temeljit klinični pregled in opravimo diagnostične teste ter rentgensko slikanje. Zdravljenje parodontalne bolezni ima več faz, o katerih si lahko preberete na spodnjih povezavah.

Kakšni so izidi parodontalne bolezni?

Parodontalno bolezen se lahko predvidljivo ustavi, če jo seveda odkrijemo dovolj hitro. Zdravljenje je običajno zelo uspešno.

V kolikor so vam diagnosticirali parodontalno bolezen, je nujno potrebno hoditi na redne kontrolne preglede. S pomočjo higieničarke boste izboljšali oralno-higienske navade, prav tako pa boste pod temeljito kontrolo zobozdravnikovega očesa. Dolgoročni uspeh je odvisen predvsem od vas samih in tega, kako boste uspešno vsakodnevno ohranjali ustno higieno na visokem nivoju. Seveda vam je pri tem v pomoč celotna ekipa Babita.

STRANKE O NAS

NAŠI ZOBOZDRAVNIKI