Kaj je ustno zdravje?

Ustno zdravje je pomembno za dobro duševno in telesno počutje človeka, pomemben pa je tudi njegov socialni vidik. Zanemarjeno in nepopolno zobovje ali celo brezzobost vodi v izgubo dobrega počutja in samospoštovanja. Motena je lahko naša umestitev v družbi, saj se zaradi »slabih« zob ne moremo odkrito smejati. Velja tudi nasprotno – da ohranjeno ali pravilno nadomeščeno zobovje zelo pozitivno vpliva na našo samozavest.

Pomen ustne higiene je znan že zelo dolgo. Vzrok verjetno tiči v dejstvu, da je zobna bolečina na lestvici bolečin uvrščena med najhujše, kar jih lahko izkusimo. Pomembno je, da ljudje skrbimo ne samo za zobovje, ampak tudi za obzobna in ostala tkiva v ustni votlini. V strokovnih krogih se uveljavlja izraz parodontalna medicina, ki preučuje vpliv in povezavo parodontalne bolezni z nekaterimi sodobnimi boleznimi. Bakterije v zobnih oblogah, ki se zadržujejo ob robu dlesni, so primarni vzrok za začetek kroničnega vnetja obzobnih tkiv. Dokazano je, da vnetna parodontalna bolezen povzroča različne sistemske bolezni, kot so: bolezni srca in ožilja, kronično obstruktivno obolenje pljuč in aspiracijsko pljučnico in slabšo presnovno urejenost sladkornih bolnikov. Parodontalna bolezen lahko vpliva na sistemsko zdravje na več načinov.

  • Vnetje se lahko širi iz obzobnih tkiv neposredno v okolico in globlja tkiva.
  • Mikroorganizmi in njihovi produkti lahko pridejo v krvni obtok, kar povzroči vnetje v oddaljenih organih.
  • Škodljive snovi, ki nastajajo v vnetih področjih, lahko preidejo v krvni obtok in prizadenejo oddaljena tkiva (ateroskleroza), lahko pa spremenijo epitelij dihalnih poti ali prebavil in tam ustvarijo pogoje za začetek vnetja.

Ustno zdravje: kako nastane vnetje dlesni in kako ga zaznamo?
Vzemimo čisto in zdravo zobno površino, ki je bila ravnokar primerno očiščena, ter poglejmo, kaj se z njo dogaja, če je ne čistimo redno. Dodajmo še, da je okrog vsakega zoba v ustih normalno prisoten obzobni žep, ki meri 3 mm v globino in poteka okrog in okrog zoba, tudi v medzobnem prostoru.

Slika prikazuje normalno anatomijo zoba in lokacije, ki jih moramo še posebej dobro očistiti.

Slika prikazuje normalno anatomijo zoba in lokacije, ki jih moramo še posebej dobro očistiti.

Tekom dneva se na površino zoba odlagajo in vežejo sestavine sline, hrane, pijač, itn., ki tvorijo mehke zobne obloge. Zanje je značilno, da se nabirajo na zobnem vratu, tako na prostih površinah kot tudi v medzobnih prostorih (Slika 1). Zobni vrat je lokacija, kjer bakterije iz zobnih žepkov dobijo potrebna hranila. Posledično se bakterije namnožijo in v prvi fazi povzročajo vnetje dlesni, v kasnejših fazah pa vnetje dlesni napreduje v parodontalno bolezen.

Če mehkih oblog ne odstranimo vsaj enkrat dnevno, imajo bakterije v obzobnem žepku nemoten dotok hranil, zaščitno okolje žepka pa jim nudi idealne pogoje za razmnoževanje. Neočiščene mehke zobne obloge sčasoma »otrdijo« in nastane zobni kamen. Zobni kamen zaradi svoje porozne strukture deluje kot zatočišče za bakterije, kar vodi v njihovo bujno rast tudi izven obzobnega žepka. Izredno pomembno je torej odstraniti zobni kamen pri ustnem higieniku ali zobozdravniku vsaj vsakih 6 mesecev.

Zdrava dlesen je rožnate in nikoli rdeče-vijolične barve, pri čiščenju pa nikoli ne zakrvavi. Seveda tudi zadaha iz ust ni.

Slika prikazuje strukturo zoba in obzobnih tkiv.

Slika prikazuje strukturo zoba in obzobnih tkiv. Na levi strani je prikazana zdrava anatomija, s 3 mm obzobnim žepom, na desni pa napredovala parodontalna bolezen z neočiščenimi mehkimi oblogami, poglobljenim obzobnim žepom in znižano višino kosti.

Če v dnevni naglici pozabimo na svoja usta in zobne obloge in te dlje časa ostajajo na naših zobnih površinah, se vnetje iz dlesni širi tudi na kost, v katero je »vsajen« naš zob. Sčasoma se obzobni žep zaradi izgube kosti poglobi na 4 in več milimetrov in tako lahko začnemo govoriti o različnih fazah parodontalne bolezni (Slika 2). Če so žepki poglobljeni na vseh zobeh, lahko skupno površino vnetišča primerjamo s 4 x 4 cm veliko odprto gnojno rano na roki.

Slaba higiena vodi v zadrževanje mehkih oblog na zobni površini. Mehke obloge so hrana za bakterije, ki prebivajo v obzobnem žepu. Če opazimo krvavitev ob ščetkanju in še vedno ne ukrepamo, se vnetje dlesni širi na kost in ta začne izginjati. Pri tem tvegamo nastanek gnojnega vnetja, na koncu pa zob izgubi vso oporo in izpade. S tem je povezana kasnejša protetična rehabilitacija in takrat razmišljamo o mostičkih, vsadkih (implantatih) ter protezah.

Znanost je nedvoumno pokazala, da lahko svoje zobe s pravilno dnevno ustno higieno obdržimo do visoke starosti.

NAŠI ZOBOZDRAVNIKI