PETEK : 08:00 - 14:00
Občutljivost in skelenje zob
Verjetno se vam je že pripetilo, da vas je presenetila neprijetna skeleča bolečina, ko ste spili mrzlo limonado ali uživali ob sladoledu?
Včasih občutljivost zob povzroči tudi sladka hrana, na primer čokolada, ki se vam nalepi na zobe.
Gre za preobčutljivost zobnih vratov, ki je lahko le manjša neprijetnost in občasno skelenje ali pa povzroča večje težave in daljše neprijetne bolečine. Razpon občutij je velik in odzivnost se s časom lahko tudi spreminja. Skelenje zob lahko ob pravilnem ravnanju in negi izzveni, lahko pa se sčasoma stopnjuje in zobje postajajo občutljivi na vse več dražljajev.
Zakaj dražljaji, kot so sladko, kislo in mrzlo povzročajo skelenje zob?
Del zoba, ki je izpostavljen dražljajem, torej tisti del, ki ga vidimo v ustih, je prekrit s sklenino. Sklenina je najtrši in najodpornejši del človeškega organizma. Pod sklenino je dentin, ki obdaja zobno pulpo, ta pa je oživčena in prenaša bolečinske dražljaje. V dentinu so majhni kanalčki in kadar so odprti in nezaščiteni, prevajajo impulze do pulpe. Takrat se pojavi skelenje, občutljivost zob na mrzlo, sladko, kislo…
Dentin – pogled na strukturo dentina z elektronskim mikroskopom pokaže odprte dentinske kanalčke.
Zobna sklenina – v nasprotju z dentinom na površini sklenine ni opaznih nikakršnih luknjic ali odprtin.
Sklenina je za dražljaje neprepustna, dentin pa ne vedno. To je odvisno od odprtosti dentinskih kanalčkov; manjši kot so težje bo dražljaj pripotoval do zobnega živca in povzročal občutljivost zoba. Sestava sklenine in dentina je razvidna iz zgornjih slik, ki prikazujeta gladko sklenino in dentin, poln kanalčkov, ki pa niso vsi enako odprti. Na odprtost dentinskih kanalčkov in s tem na skelenje ali občutljivost zob lahko vplivamo sami.
Kaj vpliva na dentinske kanalčke in s tem posledično povečuje občutljivost in skelenje zob?
Sklenina kot tudi dentin sta oba občutljiva na kislino. Ta demineralizira in mehča površino zoba ter s tem razkriva in širi tudi dentinske kanalčke.
Kislina lahko pride v ustno votlino s kislo pijačo ali hrano. Nekatera hrana in pijače so lahko zelo kisle, vendar ne nujno nezdrave. Tukaj mislim predvsem na limone, pomaranče, mandarine…Gazirane pijače, še posebej tiste z veliko dodanega sladkorja, so drugačna zgodba.
Kisline lahko v ustno votlino pridejo tudi iz drugega konca, iz želodca. Želodčna kislina je precej agresivna in ob refluksu ali bulimiji raztaplja predvsem površine zob na jezični ali nebni strani. Kisline so tudi produkt bakterijskega delovanja. Bakterije, iz zobnih oblog sproščajo kisline, ki prav tako raztapljajo zobe. Te so odgovorne tudi za karies, ki je prav tako posledica raztapljanja zobne površine.
Agresivno ščetkanje s trdimi zobnimi ščetkami in z nepravilno tehniko ščetkanja lahko enostavno in blago skelenje zob spremeni v večje defekte na zobnih vratovih. Odnese zaščitno mineralizirano plast ter s tem odpre kanalčke za dražljaje in povzroči občutljivost zob.
Vse zobne paste imajo abrazivne delce, ki pomagajo očistiti površino zoba. Načeloma so ti delci koristni in nenevarni, saj je sklenina trša od njih vendar sklenini, ki je »zmehčana« zaradi kislin lahko postanejo škodljivi. Nekatere paste, največkrat belilne, vsebujejo bolj abrazivne delce.
Razlog je najpogosteje v razgaljenem dentinu na zobnem vratu. To je mesto ob dlesni kjer je sklenina najtanjša. Zato se na tem mestu ob kislinski eroziji, nepravilnem ščetkanju ali krušenju sklenine najhitreje razkrije dentin.
Kateri dražljaji povzročajo občutljivost zob?
Naši zobje so narejeni tako, da se praktično vsi dražljaji, ki prispejo do živca, izrazijo kot neprijetni. Bolečina, skelenje, občutljivost zob…sami negativni občutki, zobje nam nikoli ne pošiljajo kakšnega ugodnega signala. Ne vem zakaj je temu tako?
V primeru skelenja zob gre za to, da dražljaj povzroči premik tekočine v dentinskem kanalčku in to se prevede v trenutno ostro bolečino. Kljub temu, da ne gre za neposreden škodljiv vpliv, kot denimo pri opeklini, kjer je refleks namenjen temu, da umaknemo roko od nevarnega dražljaja, je efekt umikanja neprijetnemu dražljaju podoben.
Mrzel sladoled, kisla limonada, sladka čokolada, hladen piš zraka…vse te prijetne stvari na razgaljenem zobnem vratu izzovejo enak občutek, kot da bi nas zadela majhna strela.
Kaj prepreči skelenje zob?
Naloga je preprosta. Preprečimo prenos dražljaja iz površine zoba do notranjosti.
Dentinski kanalčki se počasi spontano zaprejo, kadar je stanje v ustni votlini tako, da je omogočena remineralizacija zobne površine. Kadar je slina ravno prav kisla, vsebuje ravno prav mineralov…eden pomagačev so fluoridi, ki pospešujejo remineralizacijo zobnih površin z minerali iz sline.
Delujejo tudi zobne paste z raznimi dodatki, ki zapirajo dentinske kanalčke in spodbujajo k remineralizacijo.
Kadar je občutljivost zob velika, lahko zobe s premazom zaščiti zobozdravnik in s tem zapre izpostavljene kanale. V nekaterih primerih, kadar gre za veliko občutljivost zoba in defekt na zobu, ki se veča, se poškodbo lahko zapre s plombo.
Erozija na zobnem vratu
Erozija na zobnem vratu po beli plombi in poliranju
Nekaj preprostih ukrepov, ki vam lahko pomagajo pri obvladovanju skelenja zob
Pravilno ščetkanje zob odstranjuje zobne obloge hkrati pa ne poškoduje dlesni ali sklenine. Nepravilna tehnika ščetkanja in hkratna uporaba abrazivne zobne paste (npr. pasta za beljenje z trdimi delci) z leti privede do umika dlesni in erozij v sklenini. Tako se razgali dentin in pojavi se skelenje zob.
Skelenje zob se največkrat pojavlja ob dlesni, kjer je razgaljen dentin.
Zobna ščetka mora biti mehka z gostimi ščetinami. Tako tudi ob pretiranem pritiskanju ne poškoduje zob in dlesni, hkrati pa bolje očisti zobne površine. Tehnika ščetkanja zob je od dlesni proti zobni kroni z krožnimi gibi in ne vzdolžno drgnjenje vseh zob hkrati.
Zobna pasta naj vsebuje fluoride. Ti ščitijo in pomagajo pri remineralizaciji sklenine in dentina. Tako zapirajo dentinske kanalčke in zmanjšujejo skelenje zob. Fluoridi dokazano pomagajo pri zmanjševanju pogostosti kariesa. Obstajajo tudi zobne paste, ki so namenjene zaščiti preobčutljivih zob. Te imajo dodane snovi, ki se naberejo prav v kanalčke in jih tako zaprejo.
Kisline so tiste ki topijo zobno substanco. Te lahko najdemo v napitkih (coca-cola, limonada), v hrani (kis, pomaranče, limone) in v zobnih oblogah. Seveda ne odsvetujemo sadja, ki je zdravo in ima dosti pozitivnih učinkov. Po kislem obroku se sklenina demineralizira in postane mehkejša. Takojšnje ščetkanje po zaužitju kisle hrane jo lažje poškoduje. Tako je bolje usta sprati z vodo, počakati pol ure in šele nato ščetkati zobe.
Stiskanje zob (bruksizem) je lahko nezavedno in poleg obrabe griznih ploskev in bolečin v sklepu povzroča tudi defekte v sklenini ravno tam kjer je najtanjša, ob stiku z dlesnijo. Taka sklenina se lahko okruši in sčasoma odpade – pojavi se skelenje zob.
Večinoma je vzrokov za pojavljanje občutljivosti zob na mrzlo, kislo in sladko več. Sodeluje več zgoraj opisanih faktorjev hkrati; delujejo tako, da se njihovi slabi učinki seštevajo.
Ti preprosti ukrepi lahko omejijo skelenje zob. V primeru, da je erozija zoba že napredovala in da skelenje ne pojenja, pa je potreben obisk zobozdravnika. Ta lahko uporabi premaz, ki bo preprečil skelenje zob ali pri večjih defektih naredi plombo, ki zaščiti zob. Bele plombe niso tako občutljive na kislino kot je sklenina.