PETEK : 08:00 - 14:00
Matične celice
Za matične celice ste gotovo že slišali. Večinoma je govora o matičnih celicah iz popkovnične krvi, manj pa je znano, da celice pridobivamo tudi iz drugih tkiv — na primer iz zobne pulpe.
Matične celice imajo sposobnost, da se preoblikujejo v katero koli vrsto celic v našem organizmu. Omogočajo zdravljenje, celjenje in nadomeščanje poškodovanih tkiv s pomočjo lastnih celic.
Matične celice so temelj najbolj razvijajočih se področij regenerativne medicine, tkivnega inženiringa in celičnih terapij. Njihova uporaba ni več omejena le nalaboratorij, temveč že popravljajo poškodovana tkiva in organe. S starostjo se kakovost in količina matičnih celic zmanjšujeta, zato je smiselno shraniti lastne matične celice, ko smo še mladi in zdravi. Celice lahko shranimo že ob porodu iz popkovnične krvi. Kasneje jih lahko pridobimo ob izpadu mlečnih zob, v odrasli dobi pa tudi z liposukcijo maščobnega tkiva, punkcijo kostnega mozga ali pri ekstrakciji stalnega zoba.
Celice, odvzete iz različnih virov, imajo rahlo drugačne sposobnosti nadaljnje preobrazbe. Tiste iz zobne pulpe se na primer lahko preobrazijo v celice zobovine, nevrone, kostne , krvneali jetrne celice. Zaradi svojega izvora so najbolj zanimive pri zdravljenju zobnih težav in poškodb obraznih kosti. Zaradi svoje izvorne lokacije v neposredni bližini nevronov imajo veliko sposobnost preobrazbe v živčne celice, s tem pa možnost za obnavljanje najbolj zahtevnih tkiv, kot so živčno ali možgansko tkivo. S tovrstnimi celicami imamo možnosti za zdravljenje nevrodegenerativnih bolezni, kot so demenca, Alzheimerjeva in Parkinsonova bolezen. V svetu poteka več kot 5000 kliničnih študij z uporabo matičnih celic, kar kaže na velik interes znanosti v tej smeri. Za tovrstna zdravljenja bodo najprimernejše lastne matične celice, saj je njihova uporaba ne povzroča zavrnitvenih reakcij.
Matične celice v zobeh se nahajajo v zobni pulpi. Seveda za pridobitev pulpe ne želimo izpuliti ali poškodovati zdravega zoba. Primeren trenutek za pridobitev tkiva iz zoba pri otrocih je recimo, ko izpade mlečni zob. Pri stalnih zobeh je pridobitev možna , ko je zaradi ortodontske terapije potrebna odstranitev zdravega zoba. Kadar je zob treba izpuliti zaradi zobne gnilobe ali kadar bi bilo treba odstraniti živec, je še vedno možna pridobitev matičnih celic v primeru, da je pulpa živa. Takoj, ko zobozdravnik odstrani zob, ga je treba shraniti v posebni raztopini intransportirati v akreditiran laboratorij. Tu ločimo zobno pulpo od zobovine in preverimo prisotnost matičnih celic. Pred shranjevanjem v Biobanki vedno preverimo, če so pridobljene celice viabilne; torej sposobne delitve in primerne za uporabo. Biološki material zamrznemo v tekočem dušiku, kjer varno čaka na uporabo. V primeru, da pridobljene celice iz zoba niso primerne za shranjevanje, se pri Biobanki zavezujemo, da opravimo celoten postopek na drugem pridobljenem zobu brezplačno.
Kako poteka postopek od odvzema zoba do shranitve celic?
- Odločitev za odvzem,
- podpis pogodbe, izpolnitev ustreznih obrazcev, sledljivost vzorca,
- odvzem in shranitev zoba v ohranitveni raztopini,
- transport zoba,
- testiranje v laboratoriju,
- zmrzovanje in shranjevanje v Biobanki.
Zbiranje in shranjevanje človeških tkiv in celic je regulirano s posebno zakonodajo in dovoljeno le certificiranim podjetjem. Pri izbiri je pomembno vedeti, če je ponudnik akreditiran s strani Javne agencije Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke (JAZMP) za opravljanje dejavnosti shranjevanja. Zobozdravstveni center Babit je certificirani donorski center in Biobanka je edina slovenska družinska banka matičnih celic, ki ponuja svoje storitve shranjevanja že od leta 2008. Prav tako smo edini ponudnik, ki opravlja celoten proces v Sloveniji; od zbiranja celic in transporta do zamrznitve. Biobanka je edina, ki omogoča shranjevanje matičnih celic doma, v Sloveniji.
Za več informacij o matičnih celicah in shranjevanju vas vabimo, da preberete vsebine na naših spletnih straneh in brošurah ali pa neposredno kontaktirate Babit ali Biobanko.
Avtorja članka: dr. Marko Strbad, univ. dipl. mikrobiolog in Miha Bobič, dr. dent. med., specialist ortodont