Bruksizem – stiskanje zob

Preprosto povedano je bruksizem škripanje z zobmi. Tako stiskanje ni fiziološko in je zaradi tega škodljivo. To je pogosta parafunkcija, ki se v določeni meri pojavlja pri vsakomur, vendar ne pri vseh z enako intenziteto ali enako dolgo.

Težko je pokazati na pravi vzrok bruksizma in v literaturi se navaja mnogo vzročnih dejavnikov, katerih delovanje se prepleta. Bruksizem lahko nenadoma pride in prav tako nenadoma izgine, ne da bi ugotovili kaj je pravi povzročitelj. Pojavlja se pri osebah, ki so napete in živčne, včasih je dovolj že stres pred izpitom. Možen vzrok je previsoka nova plomba ali protetični nadomestek. Znanosti do sedaj ni uspelo s prstom pokazati na točno določene vzroke, zato je tudi zdravljenje paliativno.

Kaj se med škripanjem dogaja s čeljustmi? Kakšne so lahko posledice?

Ob škripanju z zobmi nastajajo izredne sile. Več desetkrat večje kot pri normalnem grizenju. To izredno obremenjuje celotni sistem mišic, sklepov, zob, ki ni narejen za take obremenitve. V podaljšanih epizodah škripanja pride do poškodb posameznih elementov sistema.

Kakšni so simptomi?

Pogoste so bolečine v žvečnih mišicah, posebej zjutraj, ko smo celo noč škripali. Včasih se pojavijo nerazložljivi glavoboli, nespečnost, bolečine v čeljustnem sklepu in ušesu ali pa se bolečina prenaša celo na vratno hrbtenico. Čeljustni sklep je kot tudi ostali sklepi v telesu in ob kroničnih poškodbah pride do vnetja in artririsa. Najbolje vidne so posledice, ki jih stiskanje pusti na zobeh in jih lahko vidi vsak »škripač«, če se pogleda v ogledalo. Zobje so na griznih ploskvah obrabljeni, površina je gladka in svetleča, sklenina je lahko obrabljena in razkrit je dentin temnejše rumene barve. Zobje začnejo tudi skeleti in kjer se zob stika z dlesnijo se pojavijo klinaste zareze, ki se z leti večajo.

Ali so morda nekateri ljudje lahko bolj na »udaru« in zakaj?

Pogosto opažamo bruksizem pri ljudeh, ki so napeti, agresivni. Svojo napetost sproščajo na razne načine in eden je tudi škrtanje z zobmi. Škrtanje se sproža podzavestno in ljudje se lastnega škrtanja večinoma ne zavedajo. Dostikrat jim to pove partner, ki ga ponoči zbudi škrtanje in ne smrčanje. Pogosto ljudje, ki glasno smrčijo tudi škrtajo z zobmi.

Nepravilni položaj čeljusti, prirojen ali povzročen od zobozdravnika (visoka plomba, poškodba) je tudi sprožilni dejavnik za škrtanje.

Kdaj se bruksizem najpogosteje pojavi, ali je to ponoči in zakaj? Obstaja tudi dnevni?

Podnevi v budnem stanju imamo mišičje čeljusti pod kontrolo, med spanjem pa ta popusti in kontrolo prevzame podzavest. Med žvečenjem hrane ne razmišljamo kako gibati čeljust, postopek je bolj ali manj avtomatičen, zavestno se vklopimo v proces grizenja le ob spremembi grižljaja, na primer ko nepričakovano ugriznemo kaj tršega. Med spanjem te inhibicije ni in tudi če premočno stiskamo se ne ustavimo.

Nekateri ljudje škripajo z zobmi tudi podnevi, in se tega ne zavedajo. Že zobozdravnikovo opozorilo, naj se opazujejo čez dan in naj ne škrtajo z zobmi lahko zaleže. Ponoči to seveda ni možno.

Ali je morda na voljo ocena, koliko ljudi trpi za temi težavami?

Kot rečeno veliko ljudi občasno škripa z zobmi, vendar pri vseh niso opazni izraziti simptomi. Tako niso diagnosticirani vsi primeri, ker ljudje sami ne vedo za bruksizem pri sebi. Podatki za Slovenijo mi niso znani vendar pa podatki za ameriško populacijo kažejo na pogostost pri odraslih od 5% do 20% in pri otrocih okoli 10%, ter da je pojavnost enakomerno razporejena med ženskami in moškimi. Otroci so pogosto bruksisti vendar se stanje z izrastjo vseh zob ponavadi umiri.

Nekatere raziskave navajajo tudi številke okoli 80% vendar večina ljudi v nekem obdobju življenja škripa z zobmi in ostaja brez večjih težav, tako da je ta številka iz drugega konteksta.

Kakšno je zdravljenje in kako uspešno je? Kaj lahko storimo sami?

Uspešno zdravljenje je tisto, ki odstrani vzrok za bruksizem. Kadar je ta jasen se ga poskuša odstraniti, visoka plomba na primer ne predstavlja večjega problema, stresa pa ni vedno mogoče obvladovati. Vzroki niso vedno lahko prepoznavni in včasih jih ne moremo natančno določiti. V tem primeru je zdravljenje paliativno, torej se usmerja na omilitev in odstranitev simptomov. Uporablja se mišične relaksante, pomirjevala, vaje za sklep in mišice. Pogosta in uspešna rešitev je opornica, ki jo izdela zobozdravnik in se nosi ponoči. Opornic je več vrst, primerno izbere vaš zobozdravnik. Delno je za uspešnost opornic zaslužen tudi placebo efekt in zanimivo je, da je pri ženskah zdravljenje z opornico bolj uspešno. Vseeno pa ostaja dokazano dejstvo, placebo ali ne, da je zdravljenje z opornico učinkovito.