PETEK : 08:00 - 14:00
Endodontsko zdravljenje zob
Zakaj temu pravimo zdravljenje, ko pa je rezultat “mrtev zob”?
Kaj je mrtev zob?
Izraz mrtev zob je zelo razširjen tako med zobozdravniki kot tudi med laično javnostjo. Kaj se je zobu zgodilo? Je bil star in betežen, je zbolel in umrl, je bil sploh kdaj živ … ga je morda kdo umoril?! Tudi sam ne vem natančno. Ta izraz se pogovorno uporablja za zobe, ki v svoji notranjosti nimajo več zdrave zobne pulpe.
V primeru, da vam je zobozdravnik dejal, da boste potrebovali zdravljenje koreninskih kanalov, se zavedajte, da niste edini in bodite brez skrbi. Vsako leto namreč ohranimo na tisoče zob s t. i. endodontskim zdravljenjem.
V notranjosti zoba, pod plastjo sklenine in dentina, se nahaja zobna pulpa, ki jo delimo na pulpno komoro in koreninske kanale. Pulpa je živo tkivo, ki vsebuje krvne žile, živce in vezivno tkivo ter omogoča izgradnjo in rast korenine. Takemu zobu bi pogovorno rekli, da je “živ zob”. Živci v zobni pulpi prenašajo občutek za bolečino in skelenje — skratka same neprijetne dražljaje, ki pa imajo opozorilno vlogo in zob ščitijo pred poškodbami in preobremenitvijo.
Stanje zobne pulpe nam pove, ali je zob živ ali mrtev.
Ko zob močno boli, se najbrž že dogaja nek vnetni proces, zato ponavadi kaj hitro obiščemo zobozdravnika. Včasih pa ni nobenih simptomov ali znakov, ki bi nakazovali na okvaro ali okužbo zobne pulpe. Dejavniki, ki okvarjajo zobno pulpo, so:
- globok karies,
- mehanska poškodba zoba, udarec,
- ponavljajoči se zobozdravstveni posegi na istem zobu (npr. brušenje zoba).
Morda vas bo presenetil podatek, da lahko boli tudi “mrtev zob”. Pravzaprav praviloma bolečine večkrat povzročajo ravno mrtvi zobje. Kako je to mogoče?
Vnetje iz zobne pulpe se lahko prenese v okoliška tkiva, ki so tudi oživčena in ob vnetnih dražljajih prav tako opozarjajo nase. Če vnete ali okužene zobne pulpe ne zdravimo, lahko pride do hude bolečine, nastanka granuloma in celo gnojnega vnetja (abscesa).
Znaki in simptomi, ki nakazujejo na to, da je zobna pulpa nepopravljivo okvarjena, so:
- bolečina,
- močno povečana občutljivost na toplo ali hladno,
- občutljivost zoba ob žvečenju in na dotik,
- temnejša zabarvanost zoba,
- oteklina pod zobom,
- iztekanje gnoja,
- povečane bezgavke.
Zobozdravnik po temeljiti anamnezi in rentgenski diagnostiki prične z zdravljenjem koreninskih kanalov tako, da najprej odstrani vneto ali okuženo zobno pulpo. Nato z inštrumenti in kemičnimi sredstvi očisti, razširi in dezinficira notranjost koreninskih kanalov. Kadar je primer zahtevnejši, se ga loti zobozdravnik specialist – endodont, ki pri svojem delu uporablja mikroskop.
Vnetje zobne pulpe lahko pripelje do vnetja okoliške kosti. To je vidno na rentgenskem posnetku kot temna lisa okrog vrška korenine zoba (leva fotografija). Po endodontski oskrbi zoba je prostor, kjer je bila zobna pulpa, očiščen in zatesnjen s posebno maso (srednja fotografija). Na kontrolni rentgenski sliki čez več mesecev opazimo, da je temna lisa izginila (desna fotografija).
V zobozdravstvenem centru Babit zato uporabljamo najsodobnejše pristope zdravljenja koreninskih kanalov. Da zagotovimo čimbolj sterilne pogoje, zob izoliramo in ločimo od okolja in bakterij v ustni votlini s posebno gumijasto opno.
Gumijasta opna prepreči slini, da bi zalila zob in s seboj prinesla neželene bakterije.
Pod povečavo nato strojno očistimo in razširimo koreninske kanale z ustreznimi inštrumenti.
Endodontski inštrumenti merijo dolžino korenine in omogočijo, da natančno očistimo celotno notranjost zobne korenine.
Dodatna prednost, ki jo nudimo, je tudi laserska dezinfekcija, ki lahko pripomore k večjemu uspehu terapije. Endodontsko zdravljenje zaključimo tako, da koreninske kanale napolnimo s posebno umetno maso na osnovi kavčuka. Ključnega pomena so ustrezno in tesno napolnjeni kanali, kar lahko preverimo z lokalnim rentgenskim posnetkom, ki ga posnamemo varno in hitro kar na zobozdravniškem stolu. Po končani endodontski terapiji zob zapremo z začasnim materialom. Ob naslednjih obiskih ga dokončno oskrbimo z zalivko (plombo) ali s keramično krono.
Cilj večine endodontskih zdravljenj je v prvi vrsti naravnan na odpravo bolečine, ki jo povzroča okvarjena zobna pulpa, zato s pomočjo lokalnih anestetikov pacientu zagotovimo neboleč poseg. Prvih nekaj dni po zdravljenju je lahko zob občutljiv, sploh takrat, kadar je bila že pred posegom prisotna bolečina. V primeru, da se bolečina po zdravljenju stopnjuje in ne preneha v roku nekaj dni, je treba o tem obvestiti zobozdravnika.
S sodobnimi tehnikami in materiali, ki jih uporabljamo, je tako dandanes mogoče ohraniti zob, ki bi bil pred leti zagotovo izgubljen. Z endodontskim zdravljenjem torej lahko ohranimo funkcionalnost in izgled zob, v večini primerov pa jih lahko obdržimo tako dolgo kot ostale zdrave zobe. Zato lahko, kar se tiče izrazoslovja, povzamem in nadgradim nekako takole.
Nedotaknjen zdrav zob je “živ zob”. Zob z vnetno uničeno zobno pulpo je “mrtev zob”. Potemtakem bi lahko endodontsko zdravljenemu zobu, ki je bil mrtev in smo mu vrnili življenje, lahko rekli “zombi zob”.