Zobne obloge in zobni kamen

Na površini naših zob se neprenehoma nabirajo zobne obloge, tudi kadar nič ne jemo. Sprva so takšne zobne obloge mehke, kasneje pa se strdijo in postanejo zobni kamen.

Mehke zobne obloge ali zobni plak dokaj enostavno vsakodnevno odstranjujemo s pomočjo zobne ščetke. Kadar mehkih oblog ne uspemo temeljito odstraniti, se na njih začnejo nabirati minerali iz sline in mehke zobne obloge postajajo vedno bolj mineralizirane in trde. Spreminjajo se v zobni kamen.

Zobni kamen ni samo estetska težava, temveč resna grožnja in povzročitelj kroničnih vnetij.

Kaj so zobne obloge?

Zobna obloga ali zobni plak je biofilm na ploskvah zoba, ki je sestavljen iz mešanice bakterij, mrtvih celic, sline in ostankov hrane. Tak biofilm se na površinah zob nabira tudi v primeru, da nič ne jemo, torej je zobe potrebno čistiti tudi če cel dan nismo nič jedli.

Za lažjo predstavo, kako nastaja biofilm, pomislite na vazo ali akvarij, ki sta polna vode. V vazi ali akvariju je sprva samo bistra voda, a če že po nekaj dneh s prstom potegnemo po notranji strani stekla, bomo začutili sluzasto oblogo. To je začetek nastajanja bolj kompleksne obloge ali biofilma. Ta obloga je sprva zelo lahko odstranljiva, a če jo pustimo dalj časa, bo njeno odstranjevanje zahtevalo vedno več napora…in čistil.

Mehke zobne obloge so prvi korak v nastanku trdega zobnega kamna. Brez mehkih oblog tudi zobnega kamna ne bo.

Kako lahko sami prepoznamo prisotnost zobnih oblog?

Realno gledano imamo zobne obloge vsi. Naberejo se že v nekaj urah. Prav zato si ščetkamo zobe dvakrat dnevno. Zobnega kamna nimamo vsi; ta iz mehkih oblog nastane v nekaj dneh.

Zobne obloge so belkaste barve, zato jih na zobeh s prostim težko opazimo. Kadar obloge lahko opazimo s prostim očesom, so te že zelo obilne. Količina bakterij, ki prebiva v enem samem kubičnem milimetru mehkih zobnih oblog, je okoli 100 milijonov. Če nismo dosledni pri ustni higieni in si že nekaj časa nismo poščetkali zob, lahko prisotnost oblog zaznamo tudi na dlesni.

Da bi si si lažje vizualizirali, kje natančno se zobne obloge nahajajo, uporabljamo posebna barvila, ki se vežejo na obloge.

Barvila, ki obarvajo zobne obloge in zobni kamen so zelo koristen pripomoček, saj nam pomagajo pri odkrivanju mest, ki si jih nismo uspeli dovolj dobro očistiti. Na nek način je obarvanje zob ocena, kako dobro smo opravili svojo vsakodnevno nalogo. Barvilo opozori  na mesta, ki so nam morda težje dostopna in zahtevajo dodaten poteg ali spremembo položaja ščetke.

Kaj je zobni kamen?

Zobni kamen je otrdela kalcificirana obloga na zobnih površinah, ki vsebuje veliko število raznovrstnih bakterij. Sestavljen je iz mineralnega (anorganskega – neživega) dela in organskega (živega) dela.

Anorganski ali mineralni del zobnega kamna glavnem sestavlja kalcijev fosfat v različnih kristalnih oblikah. Oblike med seboj prehajajo ena v drugo, ko zobni kamen raste in dozoreva. Spreminja se v barvi in tudi v trdoti, saj s časom postaja vedno bolj trd in dobro organiziran.

Organski del predstavljajo bakterije, njihov ekstracelularni matriks (snovi, s katerimi se bakterije medsebojno pritrjujejo – kot mreža) in delno ostanki hrane, sline, ipd.

V prispodobi dejansko lahko gledamo zobni kamen kot hišo, v kateri živijo bakterije…pa tudi nekatere glive. Ta hiša je stalno naseljena, se stalno dograjuje in raste v blok, stolpnico, mesto… Novi prebivalci nastajajo večinoma z razmnoževanjem, pa tudi priseljevanjem. Stari prebivalci, mrtve bakterije, se zazidajo in ostanejo kalcificirane mumije v spodnjih nadstropjih hiše. Spodnja nadstropja hiše so vedno bolj močno kalcificirana in trdna ter temelj rastočim delom. Stolpnica »Zobni kamen« ima torej svoje grobišče.

Življenje v veliki skupnosti bakterijam prinaša razne ugodnosti. Hranila, ki v stolpnico »Zobni kamen« prihajajo od zunaj – naša hrana, sladkorji, proteini – ne ustrezajo vsem, v zobnemu kamnu živečim bakterijam. Nekatere bakterije živijo od presnovkov bakterij živečih nad njimi, bakterije si namreč različna hranila izmenjujejo. Stolpnica »Zobni kamen« ima torej svojo tržnico.

Zobni kamen se z nivoja nad dlesnijo širi tudi pod dlesen. Temu pravimo subgingivalni zobni kamen, ki je temnejše rjave, celo črne barve. Pod dlesnijo so pogoji za življenje bakterij

drugačni; tam prebivajo anaerobne bakterije, torej bakterije, ki za življenje ne potrebujejo kisika. Stolpnica »Zobni kamen« ima torej svojo klet oz. katakombe.

Zobni kamen svojim prebivalcem bakterijam nudi tudi zaščito pred vplivi okolja. Bakterije navsezadnje živijo v naši ustih, mi jih tam ne želimo trpeti in zato uporabljamo ustne vode, zobne paste, zobne ščetke…Površina zobnega kamna razkužilom preprečuje dostop do notranjosti, hkrati pa onemogoča, da bi oblogo odstranili, ker je močno prilepljena na zob. Stolpnica »Zobni kamen« ima torej lastno zaklonišče.

Zakaj zobni kamen nastane?

Za nastanek zobnega kamna so najprej potrebne mehke zobne obloge. Te se nabirajo na površinah zob kot biofilm. To je torej skupek bakterij, ki se lepijo na podlago s pomočjo šibkih vezi, kasneje pa se vedno bolj trdno pričvrščajo tako na podlago kot med seboj s pomočjo ekstracelularnega matriksa. Tega izločajo same, sestavljen pa je iz sladkorjev, proteinov, lipidov in je kot lepljiva mreža, ki omogoča medsebojno povezovanje bakterij in njihovo stabilnost. Na te prve kolonizatorje se lahko nalepi spet nova plast bakterij, ki ima podlago že pripravljeno in jim je zato lažje.

Takšne obloge so zelo ranljive in tu je mesto, kjer se preprečuje nastanek zobnega kamna. Te mehke zobne obloge je enostavno odstraniti, zato je pomembno vsakodnevno ščetkanje. To razbije površino biofilma in preprečuje njegov nadaljen razvoj.

Iz sline se na mehke zobne obloge ali zobni plak usedajo kalcijevi in fosfatni ioni, ki v plasteh začnejo pretvarjati mehke zobne obloge v trde zobne obloge. To je začetek nastanka zobnega kamna. Površina zoba je gladka in zato kar nekaj časa traja, da se bakterije  ustrezno pritrdijo in začnejo razmnoževati. Za razliko od zobne površine ima zobni kamen hrapavo površino in nanj se hitro lepijo nove bakterije.

Zakaj so zobne obloge in zobni kamen škodljivi?

Neodstranjene mehke in trde zobne obloge pripomorejo k nastanku vnetja dlesni in drugih obzobnih tkiv, kot je recimo alveolarna kost čeljusti. Obloge pomenijo bakterije, bakterije pa pomenijo vnetje dlesni ali karies.

V ustih prebiva veliko milijonov bakterij različnih vrst. Vse niso škodljive, tiste škodljive pa s svojimi produkti povzročajo težave. Tako karies kot parodontalne težave so infekcijske bolezni, ki so posledica delovanja različnih bakterij iz slabe skupine.

Skupin in razdelitev bakterij je veliko, za potrebe te teme jih lahko razdelimo v kariogene in parodontopatogene. Obe skupini živita v mehkih in trdih zobnih oblogah, vendar imata različno mesto, kjer se v oblogah zadržujeta in različno delovanje.

Kariogene bakterije so krive za nastanek kariesa. Bakterije ne napadajo zobne površine neposredno. Za nastanek kariesa so krivi njihovi presnovni produkti; ti so kisli in povzročajo napredujoče raztapljanje sklenine. Karoiogene bakterije sladkorje iz hrane presnavljajo v kisline.

Parodontopatogene bakterije so odgovorne za vnetja obzobnih tkiv – so povzročiteljice parodontalne bolezni. Vnete dlesni spremenijo zdravo barvo, ki je bledo rožnata, v živo rdečo, ki je znak vnetja. Pojavi se tudi krvavenje dlesni. Pri parodontalni bolezni, se pričnejo pod nivojem dlesni tvoriti tako imenovani obzobni žepki v katerih je subgingivalni zobni kamen. Ta je skrit tako očesu kot ščetki, je temne barve in zelo močno pričvščen na zob.

Pod obzobna tkiva spada tudi kost. V parodontalnih žepkih se dodatno nabirajo obloge in zobni kamen, zaradi česar žepki postajajo vedno globlji, dlesen prične odstopati od zoba, pod njo pa se sčasoma prične raztapljati kost. Če težav ne pričnemo reševati pravočasno, lahko vse skupaj vodi v izgubo povsem zdravih zob, ki sploh nimajo kariesa.

Kako zobni kamen povzroča vnetje dlesni?

Sam zobni kamen kot mineral oz. kristalna struktura kalcijevih hidroksidov ni škodljiv. To je bilo pokazano tako, da so v različnih poskusih sterilizirali zobni kamen, ki potem ni povzročal nobenih težav. Škodljive so bakterije, ki v njem prebivajo in se razmnožujejo. Njihovo delovanje in njihovi produkti so tisti, ki so povzročitelji vnetja obzobnih tkiv.

Zobni kamen deluje tudi kot fizična ovira pri medzobnem ščetkanju in nitkanju ter otežuje dobro čiščenje zob in vzdrževanje ustne higiene.

Kako ugotoviti ali imamo zobni kamen?

Zobni kamen se najpogosteje nabira na jezični stran spodnjih sekalcev. Kadar iščemo zobni kamen,

je to prvo mesto kamor pogledamo. Zaradi bližine izvodil žlez slinavk in stalne prisotnosti

sline na tem mestu, se mehke obloge tukaj zelo hitro pretvorijo v zobni kamen. Seveda se zobni kamen nahaja tudi na takih mestih, ki jih slabo vidimo in posledično slabo očistimo, zato ga bomo sami pri sebi stežka našli.

Zobni kamen je navadno temnejše barve, kot je zob in zato je njegova meja dokaj jasna. Barva zobnega kamna zavisi tudi od prehrane in morebitnih razvad posameznika. Predvsem pri kadilcih se kamen obarva bolj temno rjavo. Pri ljudeh, ki redno pijejo kavo ali pravi črni čaj, se na zobeh naberejo neškodljiva zabarvanja. Tako kot zobje, se obarva tudi zobni kamen, samo v bistveno bolj temnem odtenku, saj zaradi hrapavosti lažje zadrži barvila.

Prepoznali ga boste tudi z jezikom, saj lahko čutite hrapavost. Ta pa ni nujno tako izrazita, saj se jezik s počasno rastjo kamna spremebam sproti privaja. Zagotovo boste čutili razliko po tem, ko bo kamen odstranjen. Bistveno bolj gladka površina je lepo občutna tudi z jezikom.

Zobni kamen pod dlesnijo je, takrat ko je dobro mineraliziran, opazen tudi na lokalnih rentgenskih posnetkih. To ni dober znak in pomeni, da je kamna že kar precej in je nujen obisk ustne higieničarke ali celo parodontologa.

Kako preprečiti nastanek zobnega kamna?

Nasvet je zelo enostaven! Zobni kamen ne more nastati brez mehkih zobnih oblog. Redno odstranjevanje mehkih zobnih oblog pomeni, da odstranjevanje zobnega kamna ne bo potrebno…saj ne bo imel priložnosti, da se formira.

Svetujemo temeljito in ščetkanje vseh zobnih površin vsaj dvakrat dnevno. Zobni kamen nastaja tudi v medzobnih prostorih, zato je nujna uporaba zobne nitke ali medzobne ščetke. Zelo smiselno je tudi preverjanje uspešnosti čiščenja z uporabo barvil, ki obarvajo zobne obloge in izboljšujejo našo tehniko ščetkanja.

Kje se zobni kamen najpogosteje nahaja?

Zobni kamen se nabira povsod, kjer se mehke obloge ne odstranijo pravočasno. Najpogosteje se nahaja na stiku med zobom in dlesnijo. Seveda se nabira tudi v medzobnih prostorih pa tudi pod dlesnijo, vendar ga tam težje vidimo.

Ob izvodilih žlez slinavk v ustih se mehke obloge najhitreje spremenijo v zobni kamen. Taka mesta so ob izvodilih podjezičnih žlez (jezična stran spodnjih sekalcev) in ob izvodilu parotidne žleze (lična stran zgornjih šestic).

Zobni kamen se nabira tudi na ortodontskih zvezdicah in žičkah, zobnih aparatih, zobnih protezah. Predvsem na snemljivih aparatih, ki jih posušimo je lahko na hrapavih delih lahko opaziti nabiranje bele obloge – to je začetek zobnega kamna.

Kako odstraniti zobni kamen?

Z odstranitvijo zobnih oblog in s tem bakterij v ustih se izognemo praktično vsem zobozdravstvenim težavam. Mehke zobne obloge odstranjujemo sami – 2x na dan. Trde obloge pa mora odstraniti ustna higieničarka.

Ustna higiena je preventivna dejavnost na področju zobozdravstva in njen namen je skrb za zdrave zobe in obzobna tkiva. Glavna naloga pri skrbi za ustno zdravje je uspešno odstranjevanje zobnih oblog oziroma zobnega kamna z zobnih površin, saj s tem preprečimo razvoj kariesa ali zobne gnilobe. Z odstranjevanjem mehkih in trdih oblog ob dlesni preprečimo vnetje obzobnih tkiv. Bolj natančno o odstranjevanju zobnih oblog si lahko preberete na naši podstrani o ustni higieni.

Ali je odstranjevanje zobnega kamna boleče?

Zobni kamen je nalepljen na zob in ultrazvočni čistilci ga z vibracijami razbijejo in odstranijo s površine zoba. To ni boleče, je pa vibracija in rahel curek vode lahko neprijeten v primeru,

če so zobje zelo občutljivi na mrzlo.

Koliko časa traja čiščenje zobnega kamna?

Čiščenje zobnega kamna se običajno naredi v enem obisku in traja med 30 in 60 minut. Odvisno je od tega, koliko je oblog in ali je bila ustna higiena že kdaj opravljena.

Kako pogosto je treba čistiti zobni kamen?

Hitrost nabiranja zobnega kamna je odvisna od več dejavnikov. Vplivamo lahko bolj ali manj le na kvalitetno in natančno čiščenje lastnih zob.

Ostali dejavniki, ki so bolj ali manj izven našega direktnega vpliva, so: sestava sline, vrsta prehrane, količina popite tekočine, razvade, bakterijska flora, jemanje zdravil, razne bolezni…

Pri nas v Zobozdravstvenem centru Babit za profesionalno čiščenje zob poskrbijo ustne higieničarke. Poleg rednih obiskov pri zobozdravniku so vsekakor priporočljivi tudi redni obiski pri higieničarki. Kako redni, je odvisno od posameznika in zgoraj navedenih dejavnikov. Navadno je interval 6 mesecev. Interval se vsekakor individualno prilagaja, pri nekaterih se lahko podaljša na 1 leto, pri nekaterih pa skrajša recimo na 3 mesece. To krajšanje je navadno takrat, ko je prisoten aktiven problem in je potrebno spremljanje.

Napotki po čiščenju zobnega kamna

Po čiščenju zobnega kamna ni posebnih navodil, ki bi se jih morali držati. Morda so zobje lahko prehodno bolj občutljivi na mrzle in sladke dražljaje. To je posledica razgaljenih zobnih vratov in izzveni v nekaj dneh, če so dlesni zdrave in uporabljate pasto s fluoridi.

Kakšne rezultate lahko pričakujete

Zobje bodo takoj po čiščenju, peskanju in poliranju občutno bolj gladki. Olajšano bo tudi

ščetkanje in nitkanje zob. Bolj temeljito, kot boste sami odstranjevali obloge, daljši je lahko interval do naslednje kontrole pri ustni higieničarki.