Zdrava hrana za zdrave zobe

Pomena pravilne in redne ustne higiene se vsi dobro zavedamo. Ste vedeli, da na zdravje zob in dlesni vpliva tudi hrana, ki jo zaužijemo? Pestra prehrana je za zobe in dlesni skoraj enako pomembna kot dobra ustna higiena.

zdrava-hrana-zdravi-zobjeVsakdanje čiščenje zob ni dovolj za optimalno ustno zdravje. Odločilno vlogo pri tem igra tudi izbor živil. Sveže sadje in zelenjava naj bosta na jedilniku dnevno. Hrana, ki jo je treba prežvečiti, je dobra za zobe, saj žvečenje pospeši tvorbo sline in ta, poleg drugih pomembnih prebavnih funkcij, nevtralizira tudi kisline, ki povzročajo karies.

Zelo priporočljiva so vlaknasta živila, surova zelenjava in sadje, kot so korenje, paprika in jabolka, in polnozrnati izdelki. Izogibajmo se hrani, ki vsebuje razgradljive ogljikove hidrate, ki jih bakterije hitro pretvorijo v kisline. Sladko torej v ustih kaj hitro postane kislo.

Že sami lahko opazujemo, kakšen učinek ima slina. Zjutraj se verjetno zbujate z ne ravno najboljšim okusom in zadahom. To je posledica zmanjšanega izločanja sline. Ponoči žleze slinavke prav tako počivajo in zato je izločanje sline takrat zmanjšano.

Zelo priporočljivi so vlaknasta, surova zelenjava in sadje.

Kako je z magnezijem, kalcijem, fosforjem, vitaminom D in podobnimi ”za kosti dobrimi” snovmi? Ali njihovo uživanje pomaga k bolj trdnim zobem?

Med zobmi in kostmi obstaja pomembna razlika. Kosti se spreminjajo in prilagajajo skozi celo življenje glede na obremenitve in obrabo, medtem ko se zobje po izrasti ne spreminjajo več. Vsaj ne bistveno. Kadar krona stalnega zoba pri otroku pokuka v ustno votlino, je že stara. To pomeni, da se je njena izgradnja zaključila že več mesecev ali let prej, preden je pokukala v usta.

Kakšna pa je razlika med ”dobrimi” in ”slabimi” ogljikovimi hidrati?

Manj strukturno kompleksni (”slabi”) ogljikovi hidrati se razgradijo že v ustih in tvorijo hrano za bakterije. To so sladkorji, bela moka, testenine, kruh …

”Dobri” ogljikovi hidrati so večje molekule, ki se razgrajajo počasneje in prispejo nižje v prebavni sistem. Tako nimajo neposrednega vpliva na dogajanje v ustih. Nekateri se ne razgradijo niti nižje, ker za njihovo prebavo nimamo pravih encimov; te imenujemo vlaknine, ki so dobre so za hujšanje in prebavo … vendar pa niso vir energije.

Vplivamo lahko le na čisto povrhnjo plast zoba, recimo s fluoridi. Več o tem pa prihodnjič.

Avtor članka: Renee Weber Bobič