Preprečevati ali zdraviti

Zobozdravnika vidimo kot nekoga, ki dela plombe, mostičke, proteze in opravlja podobna »popravila«. Pride torej, ko je že prepozno — ko je treba kaj popraviti.

Ustni higienik opravlja parodontalne posege: odstranjuje mehke in trde obloge, čisti obzobne žepke, gladi in lušči korenine … To je del njihove dejavnosti, ki pa ni enakovreden pravemu preprečevanju zobnih in obzobnih bolezni. Pravo preprečevanje je namreč tisto, ki pripelje posameznika na stopnjo preventivnega obnašanja. Pacient mora sam začeti misliti preventivno, saj sam lahko zase stori največ. Začeti mora že kot otrok. To je drugo, enako pomembno poslanstvo ustnega higienika. Najpomembnejši cilj, ki ga mora zasledovati »preventivec«, je biti didaktično motivacijski in stalna vrednota njegove poklicne dejavnosti.

V tem pogledu je ustni higienik bolj pomemben kot zobozdravnik. Nase prevzema dobršen kos dela, ki ga je včasih opravljal zobozdravnik. Če pomislim, pravzaprav opravlja delo, ki ga prej ni opravljal nihče. Vsaj ne temeljito! Po mojih izkušnjah zobozdravnik praviloma čisti zobni kamen hitro in površno, saj se želi posvetiti »pomembnejšim popravilom«. Boljša preventiva je že povzročila manjšo obolevnost zob. Posledično zmanjšana potreba po zdravljenju zob pomeni, da ne bomo več potrebovali toliko zobozdravnikov. Ali je torej ustni higienik nasprotnik zobozdravniškega poklica?

Ne bom odgovoril. Rekel bom le, da redno obiskujmo ustne higienike, da ne bo potrebnih toliko obiskov pri zobozdravniku in bomo ohranili svoje zobe do pozne starosti.

Avtor članka: Živo Bobič