Postopki dograditve kosti

Ob izgubi zob pride tudi do izgube okolne kostnine in dlesni. Primanjkljaj teh dveh tkiv je večji, če izgubo zoba spremlja dolgotrajno ali obsežno vnetje (npr: zlomljen ali počen zob, parodontalna bolezen). Dolgotrajna brezzobost stanje poslabšuje, saj neobremenjena kost počasi izgineva. Visoka uspešnost in trajnost implantatov lahko pričakujemo le, če je vstavljeni implantat primerno dolg in v celoti obdan s kostnino. V implantologiji so se zato razvili postopki, s katerimi nadomeščamo kostne primanjkljaje in ki pomembno prispevajo tudi h končnemu estetskemu izidu.

Najpogostejši kostno-dograditveni postopki so:

Kostna zgostitev in razširitev omogoča vstavitev primerno širokega implantata tudi pri ozkih čeljustničnih grebenih. Poveča stično površino med implantatom in okolno kostnino, kar poveča verjetnost vrasti. Opravi se s posebnimi inštrumenti ob implantaciji.

Dograditev s kostnim nadomestkom pomeni uporabo dodatnega materiala, ki je močno podoben lastni kosti in se vanjo sčasoma tudi pregradi. Lahko se opravi pred ali ob implantaciji.

Kostni presadki pomenijo prenos lastne kostnine z mesta, kjer jo je moč pogrešati, na mesto, kjer jo nujno potrebujemo. Praviloma imajo boljše lastnosti kot kostni nadomestki. Predpostavljajo dodatno operacijo tri do pet mesecev pred implantacijo.

Dvig sinusnega dna je zanesljiva metoda za kostno dograditev v zadnjem delu zgornje čeljustnice. Pogosto predstavlja tudi edino možnost za implantacijo. Spodnji del čeljustne votline premaknemo navzgor in dobljeni prostor dogradimo s kostnim nadomestkom. Implantate vstavimo istočasno ali po nekaj mesecih.

NAŠI ZOBOZDRAVNIKI