3D-rentgensko slikanje

Občutek, ko v rokah držim lastno lobanjo!

Nekaj let nazaj, na začetku mojega študija ortodontije na Danskem, sem prvič videl svojo lastno lobanjo. Brez skrbi, nič hudega se mi ni zgodilo! Nihče mi ni vzel skalpa ali mi odpiral lobanje. Slikal sem se s 3D-rentgenom in gledal svoje lastne kosti. Občutek je malce čuden in takoj pomislimo na tisto sceno z lobanjo pri Hamletu.

3d rentgen čeljusti
3D-slikanje ni novost, že precej časa poznamo medicinske CT-je (computer tomography). Leta 1979 je bila za razvoj te diagnostične tehnike znanstvenikoma podeljena Nobelova nagrada in viteški naziv.

Nadaljnji korak v razvoju 3D-rentgenskega slikanja je bil, da so CT-ju dodali še dve črki; dobili smo CBCT (cone beam computer tomography). Gre za drugačno obliko snopa, ki je v obliki stožca (ang.: cone), torej je podoben narobe obrnjenemu sladolednemu kornetu. S tem smo dobili krajši čas obsevanja z manjšo energijo in večjo površino. Dobra novica je, da je prejeta doza precej manjša kot pri medicinskem CT-ju in primerljiva s klasičnim 2D-rentgenskim posnetkom.

3d rentgen zoba
3d rentgen zoba

Danes se precej dobro zavedamo, da rentgenskih žarkov ni priporočljivo uporabljati vsak dan. Včasih so na to gledali bolj sproščeno — slišal sem, da so pri bolj imenitnih prodajalcih čevljev preverjali prileganje čevlja na nogi kar z rentgenskim posnetkom.

Za merjenje prejete doze obstajajo razne fizikalne enote. Bolj didaktično in lažje predstavljivo je, če dozo med slikanjem primerjamo z dozo, ki jo prejemamo med vsakodnevnimi opravili. Povprečno letno ozadje v Sloveniji je 2,4 mSv (milisievert). To je neizogibna doza, ki jo v 1 letu prejmemo iz naravnih virov. Dnevno ozadje je 6,5 μSv (mikrosievert), slikanje enega zoba je približno 5 μSv, ortopan pa 10 μSv. Povprečni CBCT  je 4 do 5-kratnik ortopanske doze*. Če slikamo večja področja v visoki resoluciji, so tudi doze višje.

Pri nas v zobozdravstvenem centru Babit imamo na voljo vse rentgenske preiskave, ki se uporabljajo v zobozdravstvu. Poudariti velja, da je pregled z zobnim rentgenom sicer nenevaren, vseeno pa morajo biti vsa rentgenska slikanja utemeljena. V Babitu uporabljamo najmanjšo možno dozo, ki je potrebna, da pridobimo želeno informacijo. Pri vsakem slikanju moramo vedeti, kaj želimo videti na sliki in si to zabeležiti. Namen slikanja naj bo znan tako pacientu kot tistemu, ki slika. Včasih bi se nam zdelo zabavno gledati svoj skelet v 3D-podobi, vendar raje izberemo 2D-posnetek, kadar nam ta da dovolj informacij. Poleg tega so vsi naši rentgenski aparati digitalni in omogočajo zajem slike pri nekajkrat manjši dozi kot klasični rentgeni.zajem slike pri nekajkrat manjši dozi kot klasični rentgeni.

Vir:  International Commission on Radiological Protection (ICRP);
POZOR: Doze zelo variirajo glede na vrsto RTG aparata in nastavitev, način merjenja in glede na utežni faktor predela, ki ga slikamo. 

Avtor članka: Miha Bobič, dr. dent. med., specialist ortodont