Se tudi vam naježi koža, ko slišite, da nekdo škripa z zobmi? Gre za razvado, pri kateri nezavedno stiskamo čeljusti in drgnemo zobe. Večinoma se pojavlja med spanjem. Takrat je stiskanje nenadzorovano in veliko močnejše kot v budnem stanju. S tujko temu pojavu pravimo bruksizem.

Pogosta vprašanja in odgovori o bruksizmu, bolj obširno tudi na tej povezavi .

Škripanje z zobmi ima lahko številne neprijetne posledice: obrabo zob, bolečine v mišicah in celo poškodbe čeljustnega sklepa.

Ali stres vpliva na škripanje z zobmi?

Čeprav smo danes skoraj vsi izpostavljeni stresu, ne moremo reči, da je škripanje z zobmi posledica stresa. Res pa je, da se pri ljudeh, ki so bolj izpostavljeni stresu, ta razvada okrepi – stiskanje je močnejše, pojavlja se pogosteje in traja dlje časa.

Kdaj posumimo na prisotnost škripanja z zobmi – bruksizma?

Večinoma se ljudje ne zavedajo, da škripajo z zobmi. Ko opazimo obrabljene zobne površine, odlomljene dele zoba, ko plombe prepogosto izpadajo, ko so poškodovani zobni vratovi (klinasti defekti ob dlesni) in ko so zobje splošno občutljivi za spremembe temperature, pacienta opozorimo na težavo, ki ga spremlja.

Eden od znakov so tudi boleče žvekalne mišice, posebno po daljšem hranjenju ali govorjenju. Bruksisti, kakor pravimo takim ljudem, se pogosto zbudijo z občutkom utrujenih žvekalnih mišic. Z bruksizmom prav tako povezujejo glavobole in migrene. Opozorilni znaki so še bolečine v čeljustnem sklepu in izpadanje le-tega iz ležišča.

Kako pomagati?

Škripanja z zobmi žal ni mogoče povsem odpraviti, lahko pa ga omilite in s tem izničite negativne posledice te razvade. Zobozdravnik vam bo izdelal zaščitno opornico, ki bo vaše zobe zavarovala pred trenjem in poškodbami. Nosite jo lahko ponoči.

Imate vprašanje? Pišite nam na info@babit.si ali pokličite na 01 283 61 70 in se dogovorite za brezplačen pregled.